[Зохиомж] Минийх л биш бол хэнийх ч биш (13-р хэсэг)

 

Jester0214: зиаа.. чилаарай.. уул нь өчигдөр 13-р хэсгийг авсан боловч фонт нь танихгүй тэгээд бас манай компьютер дээр фонтыг нь өөрчлөөд хийсэн боловч болсонгүйээ.. тэгээд янзлааад Солонгоог буцаагаад явуулаачээ гэсэн чинь бас л болсонгүй.. Англиар орууллааа.. уншихад жоохон хэцүү байх ч ойлгоорой гэж хүсье.. 🙂

 

Za zohiomjiig mini shimten unhdag ta nartaa handaj helehed, manai pc-nii font tanigdahgui yaj ch oroldood bolohgui baigaa tul ingej latinaar bichehees uur arga baisangui. Uuchlaarai bas oilgooroi. Daraa daraagiin hesguudiig yaj iij baigaad mongol fontoor bichehiig bodnoo. Tegeed bas ali baidgaaraa hurdan bichej yavuulj baigaa bolhoor ta bugdeesee neeh yarahgui baihiig husie. Adminiig bas bitgii buruutgaarai. Bayarlalaa.

Margaash ugluunii nar hurtel nadad durguilhej baih shig budegheen tusaj gadaa tun buudreg baiv. Computerluugaa baga zereg itgelgui alhaj eldew medeelel tsatsagdsan esehiig shalgahaar urd ni suuv. Yunaas ehlehee neg l medehgui yamar ch baisan Hein-iin urid ni bainga ordog baisan Big bang-iin fan site ruu orloo. Tus site-nii hamgiin ehnii medeenii garchgiig unshval: “Taeyang maani naiz ohintoi bolson bololtoi” gesen eldew zuraggui medeelel baiv. Tailbariig halit urgeljluulen unshhad erunhiidoo ter site Big Bang-iinhniig demjdeg site tul tend bidnii talaar surug zuil barag bicheegui baisan ch setgegdeluudees uzehed Yongbae-iin shuten bishregchid namaig tiim ch durtai huleej avahgui gedeg ni ilt bailaa. Harin zarim neg humuusiin bichsen zuil ni notloh barimtgui iim medeend itgehgui baigaagaa ilerhiilsen baiv. Tednii zuv. Ene medeeg tavisan admind hedii Taeyang bid hoeriin talaar medeelel irsen ch uuniig notloh eldew yanziin zurag yumuu bichleg baihgui. Odoogoor bidnii hariltsaag Hein-iin tursun udurt irsen heden zochid l medej baigaa uchir ni ted bidnii hamtdaa baigaa zurgiig Sonugiin achaar harj chadsan, tiim bolohoor ted l tsaash ni humuust damjuulj yariad l iimerhuu medee garahad hurgesen bololtoi.  Ene ni neg talaar sanaa amar baij boloh ch Sonu bol ene buhniig iim yanztai udaan bailgahgui gedgiig bi sain medej baiv. Terend Yongbae bid hoeriin iluu olon zurag baij ch medne, harin ter uudgui amitan ter zuragnuudaar yag yah bol gedeg ni l sonin baina.

Bi hedii ene bugdees sanaa zovj baisan ch nadad enenees iluu Hein-iig gomdooson maani l uneheer setgelees mini hezee ch arilahgui tiim gun sharh bolson baiv. Hervee ene buhend Hein yamar ch hamaagui baisan bol magadgui bi odoo yu ch boloogui yum shig baij chadah l hun. Nadad humuus minii tuhai yu gej bodoj baigaa, ted namaig yah bol gedeg ni ogt sonin bish baih baisan. Bi ugaasaa l humuusees haraat bus amidardag negen. Harin hamgiin sain naiziigaa er hunees bolj gomdoogood zogsohgui tuuntei naiziin tangarag tasarsan bolohoor ch ter yumuu yagaad ch yum bi ene delhiin buh hunii umnu buruutai yum shig sanagdaj baiv.

Ingej suuhaar Sonu-tai uulzaj yariltsaad ternees evteihen ter zurguudiig avii gevel yah bol? Medeej hereg ter nadad zurguudiig tiim ch amar ugchih hun bish shuu dee, tegeheer zugeer l ingeed orhih ni zuv yum bolov uu? Ter teneg durtaigaa l hiine biz. Magadgui ingej bodoj baigaa maani baga zereg amia hicheesen zuil ch baij medne. Hedii bi humuusiin hel amnaas aihgui baigaa ch Yongbae-d bol uur hereg. Tiim bolohoor bi yamar neg yum hiih heregtei baih.

Gereesee garaad yunii turuund Sonu-tai uulzahaar ajliin gazar deer ni ochij tuuniig duuduulav. Neeh ch udsangui ter garaad irlee. Bi hel amaa ololtsohoor irsen, tiim bolohoor yamar ch baisan taivan baih heregtei. Ter utsaaraa oroldongoo garch ireed namaig haraad ogthon ch gaihsangui yag l namaig huleej baisan met uuduus huitneer ineemsegleseer alhav. “Huuh, namaig tooj ch hardaggui Yun Jehi ta end arai nadtai uulzah gej irsen yum bish biz dee?” geed uuduus shirtev. “Medeej chamtai l uulzah gej irlee. Neg gazar enter gej sunjruulj baisnaas shuud endee yarichihay. Sonu, chi bid hoer bie bieniigee tanihgui bish tanina, urdi ni hosuud baisan ni ch unen. Jaahan teneg baidaltaigaar l salsan bolohoos bish ingej bie biedee us sanah shaardlaga baihgui biz dee? Chamaig yag yagaad ingeed baigaag chin bi eroosoo oilgohgui baina” gehed Sonu: “Yu yu genee? Chamaig minii talaar iim aytaahan bodoltoi yavdag gej ogthon ch sanaagui yum baina. Chi namaig uzen yaddag bish biluu?” Ene tenegiin heldeg unen. Bi terniig uzen yaddag. “Bi ugui gej hudlaa helehgui ee Sonu, tehdee namaig yagaad chamd durgui bolsniig chi uuruu hamgiin sain medej baigaa. Bidniig uerhej baihad chi namaig huursan. Yaj ch bodson hen iim yumand durtai baih yum be, tiim bish gej uu? Tegeed ch…” geed yarij baital ter minii ugiig taslaj: “Chi namaig yag yagaad iim yum hiisniig odoo boltol oilgoogui bololtoi. Chinii zuv, 2uulaa uerhej baihad bi chamaig huursan. Gehdee bi buruugaa uhaarch chamaas zunduu udaa uuchlal guisan. Harin chi nadad yaj handaj baisnaa sanahgui baina uu? Chi ter udur namaig naizuudiin mini derged yu gej heleed namaig hog shig hayaad yavsnaa martaa yu? Harin bi martaagui. Ter udur bol minii amidraliin hamgiin gutamshigtai udruudiin neg. Tegeed l magadgui bi chamd baga zereg gomdson baih l daa” geed zevuuneer ineemseglev. Neeren tiim, terniig namaig huurch baisniig bi medeed bidniig salsnii daraa ter tiim ch amar namaig orhiogui. Bi naizuudiinhan derged baga zereg hatuu ug helsen ni unen, gehdee ene yagaad ch nadad ingej handah shaltgaan bolohgui. Bi uneheer bie barihiig hicheej: “Tegeed chi nadad gomdsondoo ushuuguu avch baina geh geed baina uu?” geed terenluu shirttel: “Yag ch tegej oilgoj bolohgui l dee Jehi, chi nadad odoo ch gesen taalagddag. Ushuu avah ni ch odoo haashaa yum, zugeer l chamd ch bas naizuudiinhaa derged evgui baidald oroh gej yamar baidgiig l medruuleh gesendee l hiisen hereg. Bas ter Big Bang gedeg hamtlag minii hamgiin durgui hamtlag, bur uzen yaddag geech. Yalanguya chinii uhaanaa aldtalaa durlasan ter Taeyang gej nuhurt bol bi bur ch durgui. Tegeed l bi neg sumaar hoer tuulai buudsan hereg l dee, uur oilgomjgui yum baina uu?” geed nudee bultiilgev. Uneheer aimshigtai hun yum. “Sonu, ingehee boli l doo. Ungursun yum ungursunduu l ulddeg shuu dee. Hoeuulaa bugdiig martaad saihan naizuud bolj bolohgui gej uu?” gej aria yadan uuriiguu shahan baij helehed ter tolgoi segsren ineemseglej: “Jehi mini dee, namaig ingej dutuu unlej bolohgui gej bi urid ni chamd helsen shuu dee. Chi odoo ch namaig neg muu teneg amitan gesen hartsaar harj nadad icheh ch gui hudlaa helj baina. Chi ter Taeyang ta hoeriin heden zurgiig nadaas avah gesendee ingej baigaag chin namaig medehgui baina gej bodoo yu? Chi yagaad zugeer suugaad harj baij bolohgui gej… Bi yu ch hiij magad. Magadgui minii hiih zuiliin achaar chi ter zaluugaa uurtuu her ih hairtai bas chamaig songoh ni uu, fenuudee songoh ni uu gedgiig medej bolno shuu dee, ugui gej uu?” geed mash taivnaar ergej ajilruugaa orohoor tsaashaa alhav. Minii uur etsestee hurtlee hurch yag odoo terenluu delbertelee hashgiraad barij avaad haa hamaagui zodohiig tesgelgui ih husej baisan ch nadad tevchihees uur songolt baihgui. Teglee geed ene zaluugiin hiih muu yumiig nemegduulehees uur ach holbogdolgui yum boloh bolno. Chutgur av. Eniig iim hun gej medseer baij guigaad irdeg bi ch dee. Ingeed alhaj baital nadad tanihgui dugaaraas duudlaga irev.

–          Baina uu?

–          Aan, Yun Jehi mun uu?

–          Mun baina, uuruu hen be?

–          Sain uu, bi Jiyong bainaa. G-Dragon.

–          …./Yagaad nadruu G-Dragon zalgadag bilee?/ Aan, sain. Chi sain uu, yamar hereg garaav?

–          Bi chamtai uulzah gesen yumaa. Chi zavtai bol odoo manai agentlag deer hureed irj chadah uu?

–          Aan, bi ch zavtai l baina l daa. Za za tegii, bi yavaad ochii.

Bi agentlag deer ochood GD-tei uulzahaar jijighen uruund orj irev. Ternees uur gishuud tend baisangui. Ahlagch nadad coffee aygalaj ugunguu: “Genet uulzay geed, gaihsan uu?” gev. “Gaihsan l daa, gehdee bodood baihad chi chin Big Bang-iin ahlagch yum chin odoo bolood baigaa asuudliin talaar nadtai yariltsah ni zuitei yum baina. Tursun udur deer bolson yavdald uneheer uuchlaarai, muuhai yum bolson” gehed ter ineemsegleed: “Bi hamtlagiinhniihaa umnuus zugeer gej heleh erhgui l dee” gev. Bi baga zereg bantan: “Tiim l baih l daa, ter udur hamag yum balladag ter hun bol…” gehed ter yariag mini taslaj: “Zaaval heleh geed hereggui dee, bid medej baigaa” gesnee: “Manai Yongbae yu bodoj baigaa ni ch medegdehgui ene talaar bidentei ch yariltsahgui yum. Chi yaay gej bodoj baina?” geed nadruu harav. “Harin l dee, bi ch uuruu buren shoknoosoo garaagui, yah estoigoo medehgui l baina. Taeyang medeej ta nart manai naiz bid hoeriin tuhai helsen l bailgui” gehed ter tolgoi dohiv. “Tiim l erhem naiziigaa gomdoochihood, odoo ta nariig hurtel baahan anti fan-tei bolgoj magadgui bolchihood baidag” geed dooshoo harahad GD heseg yum bodoj baisnaa: “Jehishi, hervee chi Yongbae-aas sonsson bol bi ch bas anh naiz ohintoigoo iimerhuu l baidald orj baisan. Enenees ch aimshigtai. Olnii tanil duuchin hun esreg huistniihee huntei holbogdohooroo l yu boldogiig chi nadaar heluultgui sain medej baigaa baih. Gehdee ingelee geed buuj uguud hereggui gedgiig bi sain oilgoson hun. Chi yu ch bolj baisan manai Yongbae-iig bitgii orhioroi. Bi gol ni chamd eniig l heleh gej uulzay gesen yum” gesnee tur bodolhiilj: “Terend urid ni naiz ohin baigaagui. Sain hun ch baigaagui, chi anhniih ni bolohoor ene buhen terend ih gunzgii setgegdel turuulj baigaa. Hervee ta hoeriin haritsaanii talaar shuugiad irvel bid uursduu neg arga hemjee avah bolno. Tiim bolohoor chi neeh sanaa zovoltgui dee” gev. Ahlagchaas iim ug sonsson ni nadad mash ih taivshraliig turuulev. Bi urtaar sanaa aldaad: “Ingej helj baigaad chin bayarlalaa. Uneheer ih. Tehdee bi ugaasaa odoo Yongbae-aas salii geed ch salj chadahgui baihoo” gehed ter ineemsegleed: “Sain l hereg baina” gev. Bi ternees naiz ohiniih ni tuhai asuuhiig husej: “Tegeed odoo tanai naiz ohin ta hoer her baina daa?” geed ahlagchruu harahad ter nadruu haraad: “Jargaltai” geed ineemseglev. Ter namaig garahaas umnu uurtei ni uulzsan gedgee Taeyang-d helehgui baival zugeer gedgiig nadad sanuulav.

Agentlagaas garaad Yongbae-ruu zalgahad neleen duuduulj baij utsaa avav.

–          Jehi!

–          Gomdoj baina shuu, unuudur neg ch udaa nadruu zalgasangui shdee.

–          Uuchlaarai, baga zereg zavgui bailaa. Setgel sanaa chin her baina?

–          Sanasaniig bodvol hamaagui sain baina. Chi ajlaa duusgaad manaid hureed ireerei. Bi saihan hool hiij ugie.

–          Hooh, neeree yu?

–          Neeree, hehe.

–          Za tegvel bi yavaad ochnoo.

Ingeed gertee orj ireed oird yanzlaagui geree halit tseverlsen bolchihood hooloo hiij ehlev. Bi tiim ch sain hool hiideggui l dee. Tegehdee yahavdee Yonbae-d l taalagdaj baival bolloo gej bodood bayartai ni argagui hooloo beldev. Daanch ger dotorh tavilga bur maani nadad Hein-iig sanagduulj tuunii ene buhend herhen hurch baisan zereg bodluud tolgoinoos mini ogt salahgui bailaa.

To be continued…